Mežički rudnik
Knap odlazi u jamu. Rudnik Mežica, 193k.
Ulaz u jamu na Glančniku iz mežiškog albuma iz 1934. Fotografiju je snimio poznati fotograf iz Celja Jože Pelikan, koji je tamo 1930. godine puno snimao (Marjan Vončina).
Rudnik olova i cinka Mežica je jedan od najstarijih rudnika u Evropi, prvi pismeni trag iz 1665. godine. Prvi zapis o iskopanom olovu pod Pecom nalazi se u računu koruškog vojvode Ernesta Železna iz 1424. godine, a 1665. godine je izdata prva dozvola za rudarske radove.
Leški rudari ispred ulaza u jamu Franciscus. Godina je nepoznata, ali je to svakako malo prije 1939. godine, kada su tamo iskopani posljednji "komadi rude".
Rudnik Leška bio je najveći rudnik u Sloveniji pedesetih godina 19. veka, jer je 1847. godine u svim slovenskim rudnicima iskopano tri puta manje uglja nego na Lešahu. Većina rudara, 865, bilo je zaposleno u rudniku 1879. godine, dok je najveća proizvodnja rudnika dostigla 1882. godine sa 70 000 tona.
(Viri: Tomo Jeseničnik: Slovenija v presežnikih (2008); wikipedia) — in Mezica.
Rudnici i rudničke pruge
- cira-1
- Ministar železnica
- Poruke: 2476
- Pridružen: 30 Mar 2012, 19:43
- Kontakt:
-
- Direktor železnice
- Poruke: 1353
- Pridružen: 03 Jul 2016, 12:07
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
cira-1,
da, stvarno postoji dokumenat rudarskog suda sa datumom 12.1.1965, sa kojom se dozvoljava otkopavanje svinčeve rude u kraju Črna (Schwarzenpach)...
Rov Glančnik počeli su kopati 1886, prve električne lokomotive na trofaznu struju imali su več 1906. godine...
Da, rudnik uglja Leše bio je u eksploataciji od 1818 godine do 1937. godine.
Dr. Jože Šorn piše u studiji: Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848-1918:
"Premogovnik Leše pri Prevaljah, ki je postal glede proizvodnje vodilni premogovnik na slovenskem narodnostnem ozemlju leta 1835, je to ostal približno 20 let. Zasluga za to gre glavnemu potrošniku, to je železarni na Prevaljah. Prav v letu 1856 pa ga je prehitel spodnještajerski del Zasavja, ker je železnica kot eden izmed najpomembnejših kupcev pospešila znatno povečanje njegove proizvodnje
premoga in mu obenem omogočila hiter razvoz te dobrine v nova potrošna središča.
Od leta 1956 dalje je bil rudnik Leše zgolj premogovnik krajevnega ali vsaj deželnega pomena"
Dakle, stvarno je bio rudnik uglja Leše vodeći rudnik na području Slovenije od 1835 do 1855.
Kada je železnica došla u Sloveniju, promenilo se stanje, jer su rudnici ob Savi (Hrastnik, Trbovlje) izvanredno povisili proizvodnju, veliki dio za potrebe železnice.
Od 1856 dalje bio je rudnik Leše rudnik značajan još samo za Koroško.
Od rudnika Leše do Prevalj bila je izgrađena industrijska železnica, dužine 3,1 km.
Poslednja lokomotiva, koja je vozila po toj pruzi..
pozdrav
Darko
da, stvarno postoji dokumenat rudarskog suda sa datumom 12.1.1965, sa kojom se dozvoljava otkopavanje svinčeve rude u kraju Črna (Schwarzenpach)...
Rov Glančnik počeli su kopati 1886, prve električne lokomotive na trofaznu struju imali su več 1906. godine...
Da, rudnik uglja Leše bio je u eksploataciji od 1818 godine do 1937. godine.
Dr. Jože Šorn piše u studiji: Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848-1918:
"Premogovnik Leše pri Prevaljah, ki je postal glede proizvodnje vodilni premogovnik na slovenskem narodnostnem ozemlju leta 1835, je to ostal približno 20 let. Zasluga za to gre glavnemu potrošniku, to je železarni na Prevaljah. Prav v letu 1856 pa ga je prehitel spodnještajerski del Zasavja, ker je železnica kot eden izmed najpomembnejših kupcev pospešila znatno povečanje njegove proizvodnje
premoga in mu obenem omogočila hiter razvoz te dobrine v nova potrošna središča.
Od leta 1956 dalje je bil rudnik Leše zgolj premogovnik krajevnega ali vsaj deželnega pomena"
Dakle, stvarno je bio rudnik uglja Leše vodeći rudnik na području Slovenije od 1835 do 1855.
Kada je železnica došla u Sloveniju, promenilo se stanje, jer su rudnici ob Savi (Hrastnik, Trbovlje) izvanredno povisili proizvodnju, veliki dio za potrebe železnice.
Od 1856 dalje bio je rudnik Leše rudnik značajan još samo za Koroško.
Od rudnika Leše do Prevalj bila je izgrađena industrijska železnica, dužine 3,1 km.
Poslednja lokomotiva, koja je vozila po toj pruzi..
pozdrav
Darko
-
- Direktor železnice
- Poruke: 1882
- Pridružen: 09 Jul 2012, 11:38
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
Za vrijeme uzane pruge u vrijeme parne vuče neke procijene su bila da se od svog teretnog prometa oko 30% obavlja za potrebe željeznice. To bi bio prvenstveno prijevoz ugljena, leš ili troska nakon čišćenja vatre, pragovi, tračnice i pričvrsni materijal, drvo itd. Vuča Mostar je imala preko 50 lokomotiva. Sad zamislite kolika je to dnevna potreba? Pretpostavljam da je slična situacija bila i na normalnotračnim prugama?
- cira-1
- Ministar železnica
- Poruke: 2476
- Pridružen: 30 Mar 2012, 19:43
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
Rudnik Mrežice
Retko sačuvane fotografije svjedoče o teškom radu rudara
Ulaz u jamu Neuburgera
Izvor Mežiški rudnik- cira-1
- Ministar železnica
- Poruke: 2476
- Pridružen: 30 Mar 2012, 19:43
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
Stare razglednice na kojima se nalazi Leša sa rudarskim objektima, predstavljaju izuzetan dokument prošlih vremena. (razglednica iz kolekcije Boštjana Gorenšeka)
- cira-1
- Ministar železnica
- Poruke: 2476
- Pridružen: 30 Mar 2012, 19:43
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
Slika Leša sa rudarskim objektima iz 1860. godine (razglednica iz kolekcije Boštjan Gorenšek)
Rudnik Mežica 1961.
Facebook- cira-1
- Ministar železnica
- Poruke: 2476
- Pridružen: 30 Mar 2012, 19:43
- Kontakt:
Re: Rudnici i rudničke pruge
Rudnik Mežica 1961
FacebookKo je na vezi
Korisnika pregleda ovaj forum: Nema registrovanih korisnika i 0 gostiju